Search
  • marinapsihoterapij

Supervizija in organizacijsko svetovanje

»Ko prvič narediš napako, to ni napaka. Naučil si se dragoceno lekcijo. Toda, ko delaš isto napako znova in znova, je to velika napaka. Napaka enostavno pomeni, da se nisi naučil lekcije, ki ti je prišla na pot.« (Ravi Shankar, 1998)

Danes vemo, da se razvijamo vse življenje. V odraslosti razvoj poteka s pomočjo posameznikove lastne dejavnosti, ustrezni zunanji dražljaji pa spodbujajo in usmerjajo omenjeni proces. Kot pravi Jung, namen in smisel problema nista v njegovi dokončni razrešitvi, temveč v tem, da se z njim trajno ukvarjamo in pridobimo zmožnost stalnega prilagajanja spremenjenim razmeram. Ukvarjanje s problemi nas lahko odreši poneumljanja in pred okostenelostjo. V procesu supervizije ozaveščamo probleme s katerimi se srečujemo pri delu, v varnem okolju lahko izrazimo tudi čustva povezana s tem problemom ter dvome in stiske razmišljanja kako smo sami ravnali v določeni poklicni situaciji.

Kaj je supervizija? Je obravnavanje poklicnih tem, ki so za posameznika pomembne bodisi v strokovnem, razvojnem ali odnosnem smislu. Lahko se izvaja v podjetju, javni upravi ali kakršnikoli drugi obliki organiziranega dela in bivanja. Običajno poteka v skupini v katero je vključenih 3-7 posameznikov. Člani skupine lahko prihajajo iz iste ali pa iz različnih organizacij.

Kako poteka supervizija? Supervizijska srečanja potekajo na vsakih 14. dni, za dosego sprememb je potrebnih 12-16 srečanj. Vsak član skupine je obvezan redno sodelovati na srečanjih, napisati problematiko o kateri želi govoriti in po vsakem srečanju napisati refleksijo dogajanja na srečanju. Refleksija v tem kontekstu pomeni, da posameznik ponovno pogleda, razmisli in si prikliče miselno in doživljajsko dogajanje, ki je vezano na poklicno delovanje. Vsak proces in refleksijo procesa kot ga doživi vsak posameznik na srečanju analiziramo in pogledamo iz novih zornih kotov in na ta način najdemo nove ideje, razlage in razumevanje.

Kaj je cilj supervizije? Posameznik z aktivnim delom na supervizijskih srečanjih širi in poglablja svoje poklicne kompetence in izboljšuje kvaliteto poklicnega delovanja. Nauči se gledati na svet sistemsko in tako prepoznava in se ustrezneje odziva na zahteve in vplive iz notranjega in zunanjega okolja. Hkrati s tem posameznik izboljšuje zmožnost učenja krožnega razumevanja in razvija kreativno reševanje poklicnih vprašanj. Osebna rast in profesionalni razvoj posameznika lahko pripomoreta k boljšim odnosom znotraj organizacije ter večji učinkovitosti in uspešnosti.

Kako poteka učenje posameznika, ki je vključen v supervizijo? Učenje je proces v katerem prihajamo do znanja s transformacijo izkušenj. To pomeni, da učenje sestoji iz štirih delov, ki so medsebojno neločljivo povezani. Najprej posameznik predstavi konkretno delovno izkušnjo, zatem sledi faza ozaveščanja, razmisleka in analiziranja dejavnikov, ki so vplivali na izkušnjo in ravnanje posameznika. Potem sledi faza osmišljanja tj. primerjave in iskanje zveze med to izkušnjo in preteklimi lastnimi ali tujimi izkušnjami. Pomemben del te faze je tudi povezovanje z obstoječim znanjem, vrednotami in stališči posameznika, ki prispevajo k temu, da posameznik pride do novih spoznanj, ki jih v zadnji fazi integrira in tako preoblikuje svojo miselno strukturo v novo kvaliteto. Na osnovi tega lahko načrtuje drugačno ravnanje in stil odzivanja v svojem poklicnem ravnanju.



37 views

Recent Posts

See All

Psihosocialna prva pomoč

Do nadaljnjega nudim brezplačno psihosocialno prvo pomoč po telefonu ali skypu. Za svetovanje sem dosegljiva na telefonu 051 650 192 ali skype naslovu marina haralovic od ponedeljka do petka od 11h do

Pišite nam!